Umazano perilo – (Ne)pravičnost v sodobni oblačilni industriji

Ste se kdaj vprašali, kakšna je razlika med oblačilom z „znamko“ in pa običajnim? Mladini pogosto prvo prinaša ugled, status, pripadnost. Starejši bomo ponavadi prisegali na „firme“, ker menimo, da so oblačila kvalitetneje izdelana, da je material boljši, da so barve neškodljive zdravju … Pa je res tako?

Ta članek sem pripravil po odlični spletni strani http://dirty-clothes.com, na kateri študent Likovne pedagogike Rok Klemenčič za svojo diplomsko nalogo skuša mladim predstaviti problem modne oblačilne industrije. Če imate možnost, si jo oglejte! Nadaljujte z branjem

Advertisements

Ekološke bombe

Potem ko smo skupaj premislili nekaj duhovnih in idejnih vidikov odnosa do okolja, je sedaj na vrsti, da se lotimo povsem konkretnih vprašanj. Ni namreč dovolj, da o okolju samo filozofiramo in gojimo vzvišene misli, temveč je naša pomembna odgovornost, da storimo kar največ, kar zmoremo. Dostikrat čisto vsakdanjih, banalnih stvari, ki pa vendar lahko pomenijo precejšnje spremembe. Zdaj si bomo  pogledali nekaj najbolj „v nebo vpijočih“ sodobnih ekoloških razvad povprečnega posameznika. Nadaljujte z branjem

Trajnostni razvoj in napredek

Verjetno ste že naleteli na izraz „trajnostni razvoj.“ Zadnje čase so ga, tako kot recimo „pravne države“ ali pa „arbitražnega sporazuma“ polna usta politikov. Pa vam je ta beseda kaj povedala? Moram priznati, da sem sam ob njej ostal popolnoma hladen, ker se mi je zdela prazna politična fraza, ki ne pomeni ničesar res novega in zgolj služi zavajanju. Saj veste, kako gre to – izmisli si novo besedo, jo uporabljaj in tako daj ljudem vtis, da si jim pripravil nekaj novega, svežega, privlačnega. V resnici pa gre za še stokrat pogreti golaž „vi meni sredstva, jaz vam meglo.“ Ampak s trajnostnim razvojem ni tako. Gre za idejo, ki utegne spremeniti svetovno gospodarstvo. In kako lepo bi bilo, ko bi se to zgodilo. Nadaljujte z branjem

Zakaj smeti ne bi pojedli?

Začelo se je s plastično embalažo Herbalife napitka, ki mi jo je za moje vijake prijazno odstopila naša gospodinja. Ko sem z nje odstranjeval papirnati ovitek, je mojo pozornost pritegnil seznam sestavin. Imam hecno navado, da takšne reči preberem, ne da bi zares razmišljal. Malo za hec, malo iz nagajive žlehtnobe sem šel na internet preverit posamezne sestavine. In bil zelo milo rečeno šokiran. Celo izdelek, ki naj bi bil kar se da zdrav – in naj bi pomagal do zdravja – je poln raznih dodatkov, ki so na spletu razglašeni za bolj ali manj problematične. Dlje ko sem raziskoval, bolj se je kazalo naslednje: ni tako pomembno, kaj neka hrana vsebuje, temveč kako je pridelano oziroma proizvedeno. In da je marsikaj, kar jemo v dobri veri, v resnici polno odpadkov prehrambene industrije. Nadaljujte z branjem

Frančišek in okolje

Našega brata Frančiška imajo mnogi kar za prvega ekologa ali pa vsaj zavetnika ekologije, kakor tudi pravimo skrbi za okolje. Pa vendar, ali je ta „patronat“ upravičen? In česa nas lahko sv. Frančišek skoraj tisoč let kasneje nauči o vprašanjih okolja? Nadaljujte z branjem

Don Kihot, mlini na veter in malomeščani

Gre za izredno lep in občutljiv del koprskega zaledja, kamor se meščani primorskih mest zatekamo pred hrupom in betonom …

Tako so zapisali »ljubitelji narave« v svoji utemeljitvi protesta proti postavitvi vetrnih elektrarn na Goliču. In s tem prav nerodno razkrili, za kaj pravzaprav gre pri vsej njihovi ideji ekologije. Gospoda, ki živi v sodobni betonski džungli svoje veleuspešno življenje (kar pomeni: veselo kuri bencin in elektriko, zmeče v smeti na tone papirja in plastike, polni vode s svojimi odplakami, skratka, onesnažuje vse okoli sebe), ta gospoda seveda potrebuje oddih na svežem, čistem zraku in v neokrnjeni naravi. In sedaj se je našel nekdo iz te neokrnjene narave, ki bi rad – za spremembo – nekaj zaslužil. A to pomeni, da bo moral izginiti tisti idilični kotiček, kjer so se naši vrli gospodje počutili kot v kameni dobi in lahko pozabili na »biznis« in svinjarijo, ki jo puščajo za sabo. Zato naši vrli gospodje postanejo goreči ekologi. Bog varuj, da tako, da bi bili kar naenkrat pripravljeni počistiti za sabo. Ne, pač pa se po levje vržejo v boj za svoj neokrnjeni kotiček. Brez da bi jih kaj dosti zanimalo, da mora v tem njihovem »rezervatu« tudi kdo (pre)živeti. Nadaljujte z branjem